Finančno ministrstvo je v okviru četrtletne objave o izdaji dolgov, ki je bila za mnoge pomembnejša od izjave FOMC, napovedalo, da pričakuje, da bo velikost svojih dražb obveznic in menic ostala nespremenjena vsaj v naslednjih četrtletjih. To odločitev, ki jo je Bessentova predstavila kot pomemben korak k nadzoru nad krivuljo donosa, spremlja tudi dvojna osredotočenost na prevlado menic.

Metaplanet poglablja svojo strategijo Bitcoin z načrtovanim zbiranjem 880 milijonov dolarjev. Robinhoodov izvršni direktor Vlad Tenev poudarja tokenizacijo kot največjo inovacijo na kapitalskih trgih, s čimer podjetje širi svoje storitve izven tradicionalnega posredništva. Tajska je v sodelovanju s KuCoin lansirala prve javno ponujene tokenizirane državne obveznice na svetu, kar naj bi preoblikovalo trge državnega dolga. KuCoin sodeluje s Tajsko pri podpori prvemu tovrstnemu projektu (G-Token). UBS pa izkorišča prevzem Credit Suisse za pridobivanje tržnega deleža pri naslednji generaciji strank.

Država Srbija je minuli četrtek in v ponedeljek investitorjem ponudila dve novi emisiji državnih obveznic, eno v evrih in drugo v dinarjih. S tem nadaljuje načrtovano zadolževanje na domačem finančnem trgu. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi izid teh avkcij lahko ponudil pomembne signale o zaupanju vlagateljev v srbsko gospodarstvo.

Mehiški poslovnež Ricardo Salinas Pliego je v Združenih državah Amerike plačal varščino v višini 25 milijonov dolarjev, da bi se izognil aretaciji. Razlog za to je dolg do podjetja AT&T, ki naj bi znašal 20 milijonov dolarjev. Dolg naj bi bil povezan s podjetjem Iusacell.

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je napovedalo izdajo nove desetletne državne obveznice v evrih, ki bo zapadla leta 2036. Za organizacijo in izvedbo izdaje je država že podelila mandat skupini mednarodnih in domačih bančnih institucij, med katerimi so Barclays, DZ BANK, HSBC, J. P. Morgan, OTP banka in Raiffeisen Bank International. Izvedba same transakcije se na mednarodnih finančnih trgih pričakuje v bližnji prihodnosti, odvisno od tržnih razmer. Namen nove zadolžitve je zagotavljanje sredstev za državni proračun in financiranje tekočih obveznosti. Gre za standarden postopek upravljanja z državnim dolgom, s katerim Slovenija ohranja prisotnost na kapitalskih trgih in zagotavlja likvidnost. To bo prva večja izdaja dolžniških vrednostnih papirjev v letošnjem letu, s katero bo država določila referenčno ceno svojega zadolževanja za daljše časovno obdobje.

Ameriška državna blagajna je prodala za 70 milijard dolarjev petletnih obveznic z donosom 3,562 %, kar je manj kot prejšnji mesec (3,625 %). Prodaja je sledila včerajšnji prodaji dvoletnih obveznic v vrednosti 69 milijard dolarjev. Povpraševanje tujih vlagateljev je upadlo, kar je vplivalo na povprečno uspešnost dražbe.

Portugalski javni dolg se je novembra zmanjšal za 1,9 milijarde evrov in se ustalil pri približno 281,4 milijarde evrov, so pokazali najnovejši podatki Portugalske centralne banke (Banco de Portugal). To opazno znižanje je predvsem posledica odplačila kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, kar nakazuje na aktivno upravljanje z državnimi obveznostmi. Po uradnih navedbah centralne banke so k znižanju skupnega zneska na natančno 281.382,57 milijona evrov prispevali predvsem premiki v portfelju kratkoročnih finančnih instrumentov. Znižanje dolga prihaja po obdobju vztrajne rasti v preteklem delu leta, kar kaže na preobrat v trendu zadolževanja države. Podatki odražajo stabilizacijo javnih financ in zmanjšanje skupne zadolženosti države na mednarodnih finančnih trgih. Institucije poudarjajo, da je bila dinamika zmanjševanja dolga v novembru ena najizrazitejših v zadnjem koledarskem letu, kar krepi zaupanje v portugalsko fiskalno politiko.

Željko Đukić opozarja, da se mnogi črnogorski politiki oddaljujejo od državljanov, kar ustvarja globok razkorak in spodbuja občutek nemoči. Poslanec Mugoša pa je poudaril, da nedavna izdaja državnih obveznic za državljane ni prva, saj je bila podobna izvedena že leta 2019, ter opozarja na potrebo po racionalizaciji proračunskih izdatkov.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb je napovedal, da bo država prvič v zgodovini izdala t. i. Panda obveznice, ki so nominirane v kitajskih juanih (RMB). Izdaja naj bi se zgodila pred kitajskim novim letom, ciljna skupina pa so kitajski domači vlagatelji. Gre za ključni korak v pakistanski strategiji zunanjega financiranja in diverzifikacije gospodarskih virov, s čimer želi država zmanjšati odvisnost od tradicionalnih zahodnih trgov in mednarodnih institucij. Minister je v pogovoru za televizijo CGTN poudaril, da ta poteza simbolizira novo fazo v finančnih in gospodarskih odnosih med Pakistanom in Kitajsko. Panda obveznice bodo Pakistanu omogočile neposreden dostop do likvidnega kitajskega kapitalskega trga, kar je v času zaostrovanja pogojev na globalnih finančnih trgih strateškega pomena. Aurangzeb je projekt označil za mejnik, ki bo okrepil stabilnost pakistanskega gospodarstva in prodrl v nove investicijske bazene, hkrati pa poglobil dvostransko sodelovanje z drugo največjo svetovno ekonomijo.

V prvem krogu vpisa državnih obveznic je 27.128 državljanov vplačalo 959,6 milijona evrov za obveznice z ročnostjo 364 dni. Z vključitvijo institucionalnih vlagateljev v drugem krogu je skupni nominalni znesek dosegel 1,53 milijarde evrov. Institucionalni vlagatelji so v drugem krogu vpisali za 544,7 milijona evrov obveznic.

Dominikanska republika je preko Ministrstva za finance in gospodarstvo uspešno izdala državne obveznice na mednarodnih trgih v skupni vrednosti 1,6 milijarde ameriških dolarjev. Obveznice imajo 10-letno zapadlost in obrestno mero 5,875%. Izdaja je bila ocenjena kot zelo konkurenčna, kar odraža zaupanje vlagateljev v dominikansko gospodarstvo.

Ministrstvo za finance Črne gore je uspešno zaključilo izdajo državnih obveznic v skupni vrednosti 50 milijonov evrov, namenjenih fizičnim in pravnim osebam. Izdaja je bila izvedena v dveh krogih, pri čemer je bil dosežen rezultat 49,87 milijona evrov. Prvi krog, ki je potekal od 3. do 18. novembra 2025, je bil odprt za polnoletne državljane Črne gore in tuje rezidente. Državljani so lahko vlagali sredstva za obdobje dveh let, z letno obrestno mero 3,75 odstotka.

Damir Šehović, predsednik Socialnih demokratov Črne gore, je kritiziral gospodarsko politiko črnogorske vlade, rekoč da je ta populistična in nevzdržna, namesto da bi bila usmerjena v reforme. Opozoril je na rast fiskalnega deficita, rekordni zunanjetrgovinski primanjkljaj in inflacijo, ki je skoraj dvakrat višja od povprečja v evroobmočju. Šehović je poudaril, da takšna politika vodi v povečanje javnega dolga in ogroža srednjeročno stabilnost javnih financ, ter pozval k vrnitvi k odgovorni fiskalni politiki.

Romunsko ministrstvo za finance je danes lansiralo zadnjo izdajo programa državnih obveznic FIDELIS za leto 2025. Obrestne mere za obveznice v leih se gibljejo med 6,55 % in 7,55 %, medtem ko se za obveznice v evrih gibljejo med 3,75 % in 6,20 %. Romuni lahko svoje prihranke vložijo v ta instrument do 12. decembra 2025.

Senegal je uspešno zaključil svoj tretji javni poziv k varčevanju (APE) v letu 2025 in zbral več kot 450 milijard frankov CFA na regionalnem finančnem trgu. Ministrstvo za finance in proračun je sporočilo, da je stopnja pokritosti presegla 150 % glede na prvotni cilj 300 milijard frankov CFA.

Kitajska komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je v sodelovanju s finančnim ministrstvom objavila načrt za spodbuditev domače porabe v letu 2026, za kar so v prvem sklopu namenili 625 milijard juanov (približno 8 milijard evrov). Sredstva bodo zagotovljena prek posebnih dolgoročnih državnih obveznic, namenjena pa so programu zamenjave starih potrošniških izdelkov za nove. Program se osredotoča na spodbujanje nakupov energetsko učinkovitejših naprav in napredne tehnologije, s čimer želi Peking okrepiti notranje povpraševanje sredi negotovih gospodarskih razmer. Novost v naboru subvencioniranih izdelkov so pametne naprave, med katerimi so prvič izpostavljena očala za obogateno resničnost (AR). Poleg visokotehnoloških pripomočkov bodo kupci upravičeni do finančnih spodbud tudi pri nakupu pametnih gospodinjskih aparatov in drugih digitalnih produktov. S tem ukrepom kitajske oblasti ne zasledujejo le kratkoročne gospodarske rasti, temveč tudi pospešeno digitalizacijo in posodobitev kitajskega trga široke porabe, hkrati pa poskušajo zmanjšati vpliv upočasnjenega nepremičninskega sektorja na nacionalno gospodarstvo.

Zlato je doseglo rekordno vrednost, saj se je cena dvignila nad 3.500 dolarjev za unčo, medtem ko vlagatelji čakajo na gospodarske podatke iz ZDA in morebitne spremembe obrestnih mer. Podatki PMI za proizvodnjo v ZDA so bili revidirani navzdol na 53,0.

Kitajski vlagatelji so si izposodili rekordne zneske za nakup lokalnih delnic, kar kaže na povečano pripravljenost za tveganje na globalnih trgih, vključno s kriptovalutami. Medtem pa je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti, presegla je 3.500 dolarjev za unčo, zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in oslabitve dolarja. V Združenem kraljestvu pa so stroški izposoje najvišji med državami G7 zaradi naraščajočih skrbi glede državnega dolga.

Špansko ministrstvo za finance je na dražbi izdalo za 5,585 milijarde evrov šest- in dvanajstmesečnih zakladnih menic. Ponudba je bila v skladu s pričakovanji, vendar je ministrstvo dvignilo donosnost za vlagatelje pri obeh vrstah menic.

Madžarska državna zakladnica je razširila možnosti plačevanja pri nakupu državnih obveznic. Stranke lahko zdaj uporabljajo tudi sistem QVIK za plačilo preko spletnih platform WebKincstár in MobilKincstár.